Leica Zeno GIS

Primerjava modelov in natančnosti

Leica Zeno GIS je obsežna družina rešitev za terenski zajem podatkov in mobilni GIS. Da boste ležje izbrali najprimernejšo kombinacijo terenskega kontrolerja, robustne tablice in natančnosti, smo vam pripravil pregledno tabelo, iz katere s preprostim presekom med željenim terenskim kontrolerjem ter natančnostjo hitro najdete svoj optimalni komplet. Seveda pa so vam vedno na voljo tudi naši strokovnjaki. Skupaj bomo pripravili komplet, ki bo prilagojen tako vaši aplikaciji kot tudi proračunu.

Natančnost	Način1)	Frekv.2)	Zeno 5	Zeno 10/15	CS25	CS25 GNSS
2 m - 5 m	Navigirano	L1
1 m - 3 m	SBAS	L1
<1 m	DGNSS	L1
<40 cm	DGNSS	L1	Zeno 5+GG03 (L1)	Zeno 10+AS05, Zeno 10+GG03 (L1)	CS25+GG03 (L1)	CS25 GNSS (L1)
10 cm	RTK	L1 & L2				CS25 GNSS (L1+L2)
1 cm	RTK	L1 & L2	Zeno 5+GG03 (L1+L2)	Zeno 10+GG03 (L1+L2)	CS25+GG03 (L1+L2)	CS25 GNSS+AS10
			Več...	Več...	Več...	Več...

Opombe:

1) Način merjenja

• Navigirano - Avtonomna določitev položaja brez uporabe popravkov.
• SBAS - Diferencialni način določitve položaja s pomočjo kode (L1), pri katerem sprejemnik popravke sprejema od geostacionarnih satelitov (Satellite Based Augmentation System), na primer EGNOS v Evropi ali WAAS v Ameriki.
• DGNSS - Diferencialni način določitve položaja s pomočjo kode (L1), pri katerem sprejemnik popravke sprejema iz zemeljske referenčne postaje (Differential Global Navigation Satellite System); včasih poznan tudi kot DGPS, ki pa se nanaša samo na satelite sistema GPS; za sprejem popravkov se uporablja vgrajen GSM/UMTS modem.
• RTK - Relativni način določitve položaja (Real-Time Kinematic), ki omogoča doseganje centimetrske natančnosti; pri tem načinu sprejemnik uporablja vsa razpoložljiva opazovanj kode in faze na vseh nosilnih valovanjih (L1 in L2); GNSS sprejemnik popravke sprejema iz zemeljske referenčne postaje ali omrežja GNSS; za sprejem popravkov se uporablja vgrajen GSM/UMTS modem.

2) Frekvenca

• Vsi sateliti sistemov GNSS oddajajo merske kode na dveh nosilnih signalih, ki sta običajno označena po frekvenčnem pasu, in sicer L1 ter L2.
• Enofrekvenčni sprejemniki (ali tudi L1 sprejemniki) omogočajo določitev položaj z natančnostjo < 1m, najboljši enofrekvenčni pa celo <0.5 m.
• Dvofrekvenčni sprejemniki pa omogočajo sprejem signalov na obeh nosilnih valovanjih, pri katerih ima vsako svojo frekvenco. S pomočjo dovršenih načinov obdelave signalov in opazovanj na obeh frekvencah (L1 in L2) je mogoče določiti položaj s centimetrsko natančnostjo.